Iz skrinje starih staršev

Predstavitev projekta

Turistično društvo Šempeter vodi 13 mesecev trajajoč projekt »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov«. Kot uspešno društvo, že desetletja skrbimo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; upravljamo dva bisera, Rimsko nekropolo in jamo Pekel, ki sta državnega pomena, arheološki park pa sodi tudi med najlepše antične spomenike Evrope.

Na osnovi večletnega uspešnega sodelovanja smo tudi za potrebe omenjenega projekta vključili številna domača prostovoljna društva, prav tako pa tudi društvo iz Norveške – države donatorice. V projektu vključujemo številne pridružene organizacije, kot npr. Ljubljansko univerzo Oddelek za etnologijo, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, ZVKDS, Zavod za šolstvo Celje, knjižnice, itd.

Celotna vrednost upravičenih stroškov projekta znaša slabih 50.000 EUR.

Nesnovna kulturna dediščina

Na območju Spodnje Savinjske doline in Obsotelja obstaja nekaj zbirk o nesnovni kulturni dediščini hmeljarstva, pivovarstva in vinogradništva, vendar so le-te neurejene
in niso na voljo širši javnosti. S projektom želimo doseči da bo nesnovna dediščina popisana, zbrana, urejena in na voljo širši javnosti.

Oblikovana baza o nesnovni kulturni dediščini, bo strokovna podlaga za vzpostavitev prvega in edinega »Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije«, s sedežem v Žalcu, nad katerim bodo bdele obstoječe najpomembnejše varstvene, kulturne in izobraževalne ustanove v državi in v regiji.

Izvedba projekta

Celoten projekt pa bo temeljil na medgeneracijskem in mednacionalnem sodelovanju, saj bomo le na takšen način lahko prišli do želenih rezultatov.

Z izvedbo zastavljenega projekta bomo tako reševali trenutno zatečeno stanje. Končno imamo priložnost, da uredimo že zbrano gradivo, ki leži po različnih strokovnih in podpornih institucijah. Dobili smo priložnost, da ponovno in na inovativen način raziščemo in s strani animiranih ciljnih skupin pridobimo nove podatke o nesnovni kulturni dediščini na območjih, kot tudi priložnost, da usposobimo bodoče nosilce za delo v ekomuzeju.

Veselimo se že , da bomo z izvedbo zastavljenih nalog promovirali projekt in animirali dobršen del javnosti ter doprinesli k širšem znanju o nesnovni kulturni dediščini domačega okolja tako ciljnih skupin, zlasti predšolskih otrok in osnovnošolcev, kot tudi širše javnosti.

Predvsem pa se bomo trudili, da nas bo zapuščina nesnovne kulturne dediščine naših prednikov duhovno obogatila in medgeneracijsko ter mednacionalno še dolgotrajno povezovala.