Turistično Društvo Šempeter

To je bilo, ko smo še na roke obirali hmelj (Justina Bevc)

Svoje spomine nam je iz Obsotelja poslala ga. Justina Bevc.

Že vnaprej smo se veselili, da pride mesec avgust, ko je bil čas za obiranje hmelja. To se je začelo okrog petnajstega avgusta. Tudi jaz sem bila »parkrat« zraven sestre Micke in tudi obirala sem zraven nje. Ona je bila precej starejša od mene pa me je učila kako moram delat, da več naberem. Tisti dan ko smo prišli, nas je bilo 8 obiralk, so nam dali malico, pokazali kje bomo spale in odložile prtljago. Spale smo v hiši v sobi, kjer so bile velike vreče nadevane s kožuhovino na tla položene do ena druge, na njih so bile rjuhe in »dekne«. Bila je tudi ena postelja. No, tako smo spali. Zjutraj smo »froškali« mlečno kašo in kruh, ob 7.uri smo šli obirat hmelj. Tam je bil en moški, ki je »štange« iz hmeljem povzdignil, da smo jo lahko lepo podrle. Imeli smo takšen lesen križ in »štango« smo nagnili prečno na križ, da smo potem lahko obirale. Okoli pasu smo imele privezano košaro, da si noter obiral hmelj. Ko si imel košaro polno je imel vsak svojo vrečo, da si sipal vanjo in spet hitro obiral, da si čim več nabral. Kmetje so merili nabrano količino hmelja. Imeli so velik pleten škaf, tako velik, da je meril po 30 kg. Ko je gospodar vsakemu izmeril količino nabranega hmelja je dobil listek, z navedbo koliko si nabral. Vsi smo tako hiteli obirat, da se ni bilo časa pogovarjat.

Ko je bilo konec obiranja, so zadnji dan vsakemu prešteli listke koliko škafov je uspel nabrati in je dobil plačano. Potem smo odšli domov.