Turistično Društvo Šempeter

Bili so časi, ko smo hodili obirat hmelj v Savinjsko dolino (Pepca Kovač)

Bila je ena iz vasi, ki nas je skupaj zbrala od dvanajst do petnajst obiralk. Začelo se je na veliko mašo, to je 15. Avgust. Med seboj smo se dogovorile, da gremo na vlak proti Celju in naprej proti Savinjski dolini. Obiralci so prihajali iz vseh krajev. Bilo je veliko ljudi, ki so radi hodili obirat hmelj. Ker ni bilo drugega zaslužka, kot obiranje hmelja nam je to veliko pomenilo.

Bila sem stara nekaj čez 10 let, ko sem šla z mamo v Savinjsko dolino. Naša organizatorka nas je pripeljala v Šempeter k večjemu gospodarju. Hmelj obirat na njive nas je peljal gospodar s konji na velikem senenem vozu.

Na vozu so se peljali fantje in dekleta, vožnja je trajala do ene ure. Med vožnjo so z veseljem prepevali. Bilo je veliko dobre volje in smeha. Peljali smo se iz Šempetra do Polzele.

Hmelj smo začeli takoj pridno obirati, da smo kaj zaslužili. Bil je to pravzaprav edini zaslužek za jesenske  obveznosti – šolske potrebščine. Čas obiranja je trajal nekako do štirinajst dni.  Delali smo cele dni od zgodnjega jutra do poznega večera. Spali smo na poslopju hleva na podstrešju. Ko smo končali delo smo se vrnili domov in načrtovali spet za drugo leto.